Inventura leta 2019

0
256

Novo leto je že v polnem teku, za nami je letni strateški sestanek v Zagrebu in čas je primeren za pogled nazaj. Leto 2019 je bilo za IPoP predvsem leto širitve organizacije, pomembnih premikov na področju zagovorništva hoje in aktivne mobilnosti ter razvoja prizadevanj za učinkovito sodelovanje akterjev v urejanju in upravljanju prostora. Uspešno smo zaključili načrtovano, zagotovili nadaljevanje izbranih programov in zastavili delo na novih nalogah.

 

IPoP kot organizacija

V letu 2019 smo organizacijo okrepili s kar štirimi novimi sodelavci, ena naša sodelavka se je začasno posvetila materinstvu, druga je odšla novim izzivov naproti; eno delovno mesto je odprl nov projekt, drugo je zahteval razvoj naše organizacije.

Junija smo prejeli odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero so nam podelili status nevladne organizacije v javnem interesu na področju urejanja prostora. S tem statusom je tudi formalno potrjena naša vloga pri zagovarjanju javnih interesov in zapostavljenih akterjev in področij v sistemu urejanja prostora, ki je že ves čas jedro našega delovanja.

V začetku leta nam je uspelo posodobili spletno stran v slovenskem in angleškem jeziku in sodeč po odzivih je sedaj preglednejša in bralcem še bolj prijazna.

Lansko leto smo na inštitutu tudi omogočili prakso dvema tujima študentoma. V pomladnih in poletnih mesecih sta se nam pridružila Clotilde Duvernoy, študentka agronomije na Nacionalnem inštitutu za agronomijo in prehrambno znanost v Parizu in Laurens Oostwegel, študent urbane geografije na Univerzi v Utrechtu. En teden je z nami preživela tudi Marta Jaskulska, profesorica in kolesarska aktivistka iz Univerze v Gdansku, ki je v okviru Erasmus izmenjave profesorjev želela dobiti vpogled v naše aktivnosti in je z nami delila svoje izkušnje s področja trajnostne mobilnosti, urejanja prostora in participacije na Poljskem.

 

Hoja kot prometna praksa

Lani smo sprožili večje premike pri spodbujanju hoje kot prometne prakse.

V projektu Pešec smo zagovorništvu hoje namenili posebno spletno stran, Pešec.si in izvedli mednarodni natečaj za oblikovanje plakatov Mesta pešcem!. Natečajna komisija je med 159 prejetimi deli izbrala najboljše, ki so postali del promocijskega gradiva za zagovorništvo hoje. Prevedli smo Mednarodno listino za hojo in med slovenskimi občinami, organizacijami in posamezniki začeli zbirati slovenske podpisnike. Zagnali smo oblikovanje Mreže organizacij na področju hoje in pripravo Akcijskega načrta zagovorništva za hojo. Postali smo partnerji v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE, V okviru katerega bomo v naslednjih 7 letih pripravili in izvedli 6 kampanj za spodbujanje aktivne mobilnosti na kratkih razdaljah (do 5 km).

S programom Aktivno v šolo smo tudi lani spodbujali slovenske šole pri izvajanju Pešbusa in Bicivlaka, pridružilo se nam je novih 15 šol, skupaj jih je od leta 2016 program izvajalo že skoraj 100. V preteklem šolskem letu sta Pešbus in Bicivlak vozila kar na 72 šol, v šolskem 2019/20 pa se je samo v jesenski izvedbi programu pridružilo kar 63 šol. Pešbus je tako potekal po 150 progah, ustavljal na 370 postajah in v šolo pripeljal vsaj 2500 otrok. Ob tem pa smo s sodelovanjem občine, šole in učencev izvedli tudi pilotni projekt načrtovanja šolskih poti na Bledu in na pobudo učencev uvedli nove table “Poljubi in odpelji”. Uspešno smo izvedli tudi zaključno konferenco programa, prav posebej ponosni pa smo na to, da bomo delo lahko s podporo Ministrstva RS za zdravje nadaljevali s programom Aktivno v šol in zdravo mesto.

V času urbanih sprehodov Jane’s walk je bilo maja leta 2019 izvedenih 23 sprehodov v 18 slovenskih mestih, pri čimer je sodelovalo preko 80 prostovoljcev, ki so povezali preko 50 lokalnih organizacij. Sprehodov se je udeležilo kašnih 600 sprehajalcev. IPoP podpira in spodbuja organizacijo urbanih sprehodov Jane’s Walk v Sloveniji od leta 2011, posebej nas veseli, da so se “urbani sprehodi” v praksi uveljavili tudi kot metoda dela. Opažamo, da urbane sprehode, podobno kot mi, vedno več izvajalcev organizira v okviru procesov analize stanja in ustvarjanja prostora.

Razstava izbranih plakatov natečaja Mesta pešcem! / Foto: Goran Jakovac

Ustvarjanje prostora

Na IPoPu smo že dalj časa premišljevali, kako bi ustrezno poslovenili besedo “placemaking”, potem pa smo v začetku lanskega leta objavili natečaj za iskanje ustreznega slovenskega prevoda. S pomočjo komisije je bila kot najustreznejša izbrana besedna zveza “ustvarjanje prostora”. Zdaj se pridno trudimo z njeno rabo in tudi vas vabimo k sodelovanju, da skupaj prispevamo k utrjevanju slovenskega izrazja v urejanju prostora.

Ustvarjanje prostora smo v praksi aktivno podprli v pilotnem projektu Zunaj. Podporo prebivalcem smo skupaj s KUD prostoRož nudili na pobudo Mestne občine Ljubljana. Na javno vabilo se je odzvalo kar 60 pobudnikov, od katerih je 10 izbranih pridobilo možnost za izvedbo male lokalne akcije. Mestna občina Ljubljana je krila materialne stroške v višini 500 EUR, Prostorož in IPoP pa sta prebivlacem nudila strokovno podporo pri izvedbi ukrepov za izboljševanje razmer v javnem prostoru lokalnega pomena.

V okviru projekta Urbano izobraževanje v živo (UEL – Urban Education Live), katerega cilj je raziskovanje in spodbujanje sodelovanja med univerzami skupnostmi, smo izvedli mnogo aktivnosti v Tobačni, ki je izbrano pilotno območje ljubljanskih partnerjev projekta (Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in IPoP – Inštituta za politike prostora). Organizirali smo sprehode Jane’s Walk, sodelovali pri različnih dogodkih v Tobačni (Odprti ateljeji, prenova podhoda) ter spodbujali sodelovanje skupnosti, kar pa je ob koncu leta negativno zaznamovala prodaja Tobačne, saj novi lastnik Tobačne ni pokazal razumevanja ali interesa za vsebino ali skupnost Tobačne.

Oživitev zanemarjenega podhoda v Tobačni / Foto: Nejc Trampuž

Vključevanje javnosti

Vključevanje javnosti je rdeča nit našega delovanja. Tudi v letu 2019 smo delovali vključujoče ter organizirali in izvedli številne dogodke z namenom zagovarjanja pomena in pratkičnega omogočanja aktivnega sodelovanja javnosti v upravljanju in urejanju prostora. V okviru prizadevanj za odpiranje procesov laični javnosti in civilni družbi opažamo vedno bolj očitno potrebo po izboljšanju sodelovanja med strokovno javnostjo. V preteklem letu so nas na to posebej nedvoumno opozorili akterji v procesih upravljanja voda in krajine, vse bolj očitne postajajo vrzeli v sodelovanju med strokovnimi službami pri prenovi urbanega okolja na lokalni ravni.

V projektu Varstvo in razvoj slovenske krajine smo v okviru procesa analize organizirali dve srečanji medresorske fokusne skupine v katero smo povezali predstavnike Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologiji in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter štiri tematske delavnice. K sodelovanju smo povabili predstavnike kar 66 organizacij, ki sodelujejo v varstvu, razvoju in upravljanju krajine ter dosegli odziv 64 predstavnikov, ki na regionalni in lokalni ravni izvajajo sektorske in lokalne politike v praksi.

V preteklem letu smo ponovno prejeli veliko sporočil prebivalcev, ki iščejo pomoč pri ohranjanju dreves v lokalnem okolju. Naša prizadevanja za izboljšave v sistemu upravljanja javnih in zelenih površin so tesno povezana s prizadevanji za uveljavitev strokovnih standardov pri ravnanju z drevjem. V okviru sodelovanja z Zagovorniki okolja preko Zelene svetovalnice prispevamo k dajanju pojasnil in nasvetov vsem, ki se aktivno ukvarjajo s problemi varstva okolja, ohranjanja narave in urejanja prostora. Na kritične razmere v ravnanju z drevjem, ki so med drugim tudi posledica zanemarjanja dolžnosti države, da jasno opredeli pogoje izvajanja obvezne lokalne javne gospodarske službe, smo opozorili tudi Ministra za okolje in prostor Simona Zajca na srečanju Sveta ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

V okviru projekta Prostor javnosti – partnersko urejanje prostora smo izvedli proces vključevanja javnosti v pripravo osnutka vizije za razvoj grajskega griča Piramide v Mariboru. V okviru projekta smo s partnerji pripravili tudi nabor priporočil občinam za vključevanje javnosti.

Delavnica v okviru projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine/ Foto: Maja Simoneti

Parkirna politika

Nadaljevali smo prizadevanja za spremembe v parkirni politiki občin in lani uspešno sodelovali z občino Trebnje. Parkirna politika bo občini pomagala izboljšati kakovost javnega prostora in okolja ter hkrati tudi zagotoviti večjo prometno varnost za vse, meščane in obiskovalce. Z uvedbo novih pravil o uporabi javnih parkirnih mest lahko občine zmanjšajo število avtomobilov v središču mesta in izkoristijo prostorske potenciale za izboljšanje kakovosti bivanja. Pristop k pripravi nove parkirne politike je univerzalen, rešitve pa so v vsakem kraju nekoliko drugačne. Vedno izdelamo poglobljene analize parkiranja in s pomočjo primerov dobrih praks pripravimo izhodišča za razpravo, poskrbimo za vključitev javnosti v celoten proces dela in sprejem rešitev. V Trebnjem smo uspešno pripravili strokovne podlage in osnutek Odloka o mirujočem prometu ter izvedli predstavitve na občinskem svetu.

Parkiranje v središču mesta Trebnje / Foto: Urban Jeriha

Urbana politika

Leto 2019 je v programu URBACT zaznamoval spomladanski razpis za nova akcijska omrežja, v katerem je bilo izbranih 23 omrežjih v katerih sodeluje tudi 5 slovenskih mest. Omrežja so jeseni pričela s svojimi aktivnostmi. Ob tem smo lahko spremljali tudi razvoj prenosnih omrežij, v katerih sodelujeta Idrija in Ljubljana. Za slovenska in hrvaška mesta vključena v prenosna omrežja smo v Splitu skupaj z Udrugo gradova, ki je nacionalna URBACT točka za Hrvaško, organizirali URBACT Campus, kjer so se predstavniki mest lahko spoznali in med seboj izmenjali izkušnje.

Od novembra dalje sodelujemo v Mreži Stanovanja za vse. V okviru istoimenskega projekta smo pripravili javno razpravo o predlogu novega stanovanjskega zakona in predloge posredovali pristojnemu ministrstvu. Z zagovorništvom za izboljšanje stanovanjske politike in odpravo stanovanjske krize bomo nadaljevali tudi v 2020.

Spomladi smo bili povabljeni, da na Urbanem forumu v Ljubljani županom in predstavnikom slovenskih občin udeležencem predstavimo koncept trajnostnega urejanja prostora in Berilo za trajnostno urejanje prostora.

Javna razprava o predlogu novega stanovanjskega zakona / Foto: Nina Plevnik

Odzvali smo se na aktualne teme

Precej aktualnih tem je zaznamovalo leto 2019. Nanje smo se odzvali v obliki organizacije dogodkov, sporočil in izjav za medije, s pisanjem lastnih objav, udeleževanjem na posvetih in okroglih mizah ter s kolumno Mislim svoje mesto, ki jo je za Dnevnik začel pripravljati naš direktor Marko Peterlin.

Mednarodno konferenco, namenjeno občinam in drugim akterjem v upravljanju prostora na lokalni ravni, smo lani v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Skupnostjo občin Slovenije posvetili upravljanju voda. Konferenca Obvladovanje vode v mestih je pritegnila veliko zanimanja, skupaj z domačimi in tujimi gosti smo z udeleženci konference spoznavali dobre prakse s področja upravljanja z vodami in izmenjevali izkušnje ter prepoznavali probleme, ki bi jih bilo v zvezi s tem smiselno nasloviti v prihodnje.

S sporočili za javnost smo se pridružili drugim organizacijam pri nasprotovanju širitvi ljubljanske obvoznice in uvedbi obvezne uporabe kolesarske čelade za vse. Ozaveščali smo o pomenu JPP in drugih oblikah trajnostnega prometa ter komentirali širše učinke novejših trendov mobilnosti, kot so e-skiroji.

Opozarjali smo tudi na pomen oblikovanja in ohranjanja prostorov za kreativne vsebine v procesih urbane prenove in gradnje mest, posebej smo se angažirali ob dogajanju na območju Tobačne, aktivni smo bili pri zagovarjanju varstva in strokovnega upravljanja zelenih površin v mestih.

Bolj sistematično smo začeli izpostavljati zvezo med zdravjem prebivalstva in urejanjem prostora. Vključili smo se v prizadevanja za bolj učinkovito naslavljanje podnebne krize v Sloveniji tako s svojimi medijskimi sporočili kot s sodelovanjem v različnih radijskih in televizijskih oddajah ter tudi z udeležbo na obeh večjih shodih za podnebno pravičnost v Ljubljani.

Ronny Van Looveren na konferenci Obvladovanje vode v mestih / Foto: Gregor Salobir

Sodelovali smo na dogodkih drugih

Ob organizaciji dogodkov v okviru naših projektov se velikokrat udeležujemo tudi dogokov drugih, kjer s svojimi prispevki prispevamo k širjenju znanje o temah, ki jih razvijamo, razpravljamo. Lani smo tako ponovno sodelovali na konferenci Zavoda RS za šolstvo Trajnostna mobilnost v vzgoji in izobraževanju na Bledu in na konferenci Komunalnega gospodarstva v Olimju. Znanje smo pomagali širiti tudi na področju zdravja, sodelovali smo na 31. dnevih rehabilitacijske medicine, na Srečanju zdravih mest, na strokovnem posvetu Soustvarjajmo okolje, ki spodbuja telesno dejavnost in na predstavitvi koncepta dostopnosti za predstavnike Mestne občine Ljubljana.

Leta 2019 smo se s predstavitvami aktivno udeležili tudi več mednarodnih dogodkov: Merging the Split, konferenca mreže Polis, Evropski teden mest in regij, konferenca Helsinki Impact, Walk 21, Smart city, Advocate Europe, Placemaking Europe, TG web, CitC – Children in the Sustainable City, SLP Budimpešta.

 

Kaj nas čaka v letu 2020?

Tudi v tem letu na IPoP že načrtujemo vrsto pomembnih aktivnosti in projektov. Nadaljevali bomo prizadevanja za krepitev hoje kot prometne prakse v okviru zagovorniške organizacije pešec.si ter s podporo Ministrstva za zdravje nadgradili prizadevanja za aktivno pot v šolo z izbrano občino v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Skupaj s partnerji bomo ponovno podpirali tudi trajnostne prihode v šolo v okviru projekta Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo. V okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE bomo izvedli prvi del raziskave, skozi katero bomo ugotavljali, zakaj ljudje izbirajo avtomobil tudi za kratke poti, ter na osnovi te in drugih pripravljalnih študij zastavili prve kampanje za spodbujanje aktivne mobilnosti.

Že ob koncu preteklega leta smo pričeli z aktivnostmi za trajnostno urbano regeneracijo mestnega jedra Kočevja. V letu 2020 načrtujemo vrsto aktivnosti, s katerimi bomo povezovali občino, izvajalce lokalnih storitev in javnost ter jih aktivno vključiti v oživljanje mestnega jedra. Sočasno bo teklo tudi izvajanje prometne politike, ki se bo v mestnem jedru osredotočala zlasti na parkirno politiko. V sodelovanju s prostoRož bomo ob podpori Mestne občine Ljubljana v naslednjih mesecih ponovno podpirali tudi male skupnostne akcije po soseskah skozi projekt Zunaj.

Nadaljevali bomo tudi zagovorništvo na področju stanovanjske politike v Sloveniji v okviru Mreže Stanovanja za vse, izmenjavo dobrih praks med slovenskimi občinami ter seznanjanje s sodobnimi tujimi praksami urejanja prostora skozi projekt Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT, ter podporo izmenjavi izkušenj in znanj za trajnostni urbani razvoj skozi vlogo Nacionalne URBACT točke. S podporo URBACT načrtujemo tudi vrsto aktivnosti za promocijo dobrih praks med slovenskimi mesti.

Naslovna fotografija: Ekipa IPoP na strateškem sestanku v Zagrebu / Foto: Vanja Radovanović, Jane’s Walk Zagreb

The post Inventura leta 2019 appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani Inventura leta 2019 se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI