Inventura leta 2017

0
164

Prehod v novo leto je čas za inventuro in pregled opravljenega v minulem letu. Pod črto je ostalo plodno in pestro leto. Po eni strani smo tudi letos nadgrajevali nekatere naše ključne teme, ki smo jih med drugim povzeli v publikaciji Politike prostora, poglabljali smo sodelovanja in gradili nova.  Po drugi strani pa so leto zaznamovale spremembe – bolj sistematično smo se lotili strateškega razmisleka o naši organizaciji, dve naši dolgoletni sodelavki sta sledili novim izzivom, pridružila sta se nam nova sodelavka in sodelavec, od jeseni pa smo napol doma tudi v Mariboru. Povzetek rezultatov našega dela si lahko preberete v nadaljevanju.

1. Politike prostora

V publikaciji Politike prostora: o izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom smo zbrali prispevke sodelavcev IPoP in prek njih osvetlili izzive, s katerimi se soočajo slovenske lokalne skupnosti ter jih kritično umestili v mednarodni kontekst. Zbirka prispevkov je nastala kot simbolična obeležitev desetletnice delovanja IPoP, prispevki so zato svojstven odsev delovanja IPoP in hkrati nakazujejo smeri našega delovanja v prihodnje. Več

2. Mesta in krožno gospodarstvo

Organizirali smo mednarodno konferenco Mesta in krožno gospodarstvo z zelo zanimivimi gosti. Prehod v krožno gospodarstvo še bolj kot tehnološke zahteva socialne inovacije. Gre za inovativne rešitve in nove oblike organiziranja, ki jih lahko v smislu upravljanja mest razumemo kot nove načine sodelovanja med upravami, prebivalci in lokalnimi deležniki, ki soustvarjajo trajnostne, odporne in odprte sisteme na ravni mesta. Več

3. Raba nepremičnin v javni lasti

Ob zaključku projekta New Ideas for Old Buildings smo pripravili priporočila za izboljšanje rabe nepremičnin v javni lasti. V majhnih in srednje velikih mestih, v katerih živi vsaj četrtina evropskega prebivalstva, so nepremičnine v javni lasti pogosto eden redkih virov, ki ga imajo na voljo in ga lahko uporabijo za usmerjanje urbanega razvoja. Na podlagi izkušenj mest iz vse Evrope smo skupaj s partnerji pripravili 17 nasvetov, s katerimi lahko občine izboljšajo rabo svojih nepremičnin. Več

4. Trajnostna urbana regeneracija

Z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in društvom prostoRož, s katerim smo sodelovali pri projektu Trajnostna urbana regeneracija, smo združili moči in konec oktobra na konferenci Malo, tako veliko predstavili svoje aktivnosti v malih in srednje velikih slovenskih mestih. Poudarili smo, da tudi mala mesta pri zagotavljanju kakovosti življenja s pomočjo urbane prenove ne zaostajajo za velikimi mesti. Več V okviru projekta Trajnostna urbana regeneracija smo se konec avgusta skupaj z zainteresiranimi občinami mudili tudi na študijski ekskurziji na Dunaju, kjer smo spoznali primere dobre prakse na področju mehke urbane prenove. Več

5. Aktivna pot v šolo

Po lanski pilotni izvedbi aktivnosti Pešbus in Bicivlak na treh osnovnih šolah v Ljubljani in Novi Gorici smo letos podprli izvedbo Pešbusov na 11 šolah po Sloveniji. Spomladi se je na 4 osnovnih šolah v Novi Gorici, Novem mestu, Ilirski Bistrici in Ljubljani pridružilo Pešbusom prek 170 šolarjev, jeseni pa na 8 šolah, v Novem mestu, Postojni, Mislinji, Dravogradu, Ankaranu, Žireh, na Dobu pri Domžalah in Krtini še dobrih 250 šolarjev. V Novem mestu, kjer je bila udeležba doslej najbolj množična, so se v jeseni začeli tudi prvi celoletni Pešbusi. Več Od poletja naša prizadevanja za aktivno pot v šolo ponovno podpira Ministrstvo za zdravje v okviru programa Aktivno v šolo. V okviru projekta Trajnostna mobilnost v šoli pa smo jeseni ob podpori Ministrstva za okolje in prostor skupaj s partnerji pripravili Priročnik za urejanje šolskih okolišev po načelih trajnostne mobilnosti.

6. Hoja kot prometna praksa

Nadaljevali smo s spodbujanjem hoje po vsakdanjih opravkih in med drugim spodbudili in podprli rekordno izvedbo urbanih sprehodov Jane’s Walk. Lokalni organizatorji so letos pripravili in izvedli kar 26 sprehodov v 20 mestih in mestecih. Več V Novem mestu smo konec avgusta pripravili posvet o hoji kot prometni praksi. S predstavitvami so se nam pridružili predstavniki ključnih deležnikov na nacionalni ravni, občin, šol in nevladnih organizacij, ki so opozorili na večstranske koristi hoje in predstavili ukrepe za njeno spodbujanje. Več Konec novembra smo svoja prizadevanja za spodbujanje hoje predstavili tudi na konferenci projekta CityWalk na Ptuju. Več

7. Trajnostno prometno načrtovanje

Svetniki Občine Tržič so aprila soglasno sprejeli Celostno prometno strategijo Občine Tržič, ki smo jo pripravili v konzorciju organizacij pod vodstvom IPoP. Občina je tako dobila prvi celostni strateški dokument za trajnostno načrtovanje prometa in reševanje vseh s prometom povezanih izzivov ter poleti že pričela tudi z njegovim izvajanjem. Več

8. Sodelovanje javnosti v urejanju prostora

Državni zbor je oktobra sprejel novo prostorsko zakonodajo, ki je med drugim uzakonila predloge za boljše sodelovanje javnosti v procesih urejanja prostora, za katere smo si skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami v okviru Mreže za prostor prizadevali več kot 5 let. Več

9. Mediacija v urejanju prostora

Sredi oktobra smo s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ob podpori Ministrstva za okolje in prostor soorganizirali posvet o mediaciji v urejanju prostora. Nerazrešeni konflikti med interesi pri urejanju prostora so pomemben dejavnik urejanja prostora, zato je nujno njihovo ustrezno naslavljanje. Mediacija je eno od orodij, ki to omogoča. Več

10. Urejanje javnih površin

Skupaj z Zbornico komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije smo februarja organizirali posvet o izvajanju javne gospodarske službe urejanje in čiščenje javnih površin, kjer so se srečali predstavniki države, občin in izvajalcev javne službe. Po uvodnih nagovorih organizatorjev je stekla razprava o pogojih dela v praksi in oblikovanju predlogov za sistemske spremembe. Več

11. Skupnostne prakse v urejanju prostora

V okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri smo sodelovali pri pripravi treh priročnikov za podporo lokalnim skupnostim pri izvajanju skupnostnih prostorskih praks, in sicer Priročnika za izvajanje spremljane poti v šolo s pešbusom in bicivlakom (avtorica Petra Očkerl), Priročnika za ureditev skupnostnega prostora (avtorica Maja Simoneti) ter Priročnika za ureditev skupnostnega vrta (soavtorica Maja Simoneti). Več

12. Primer Magna

Vključili smo se v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za industrijski obrat Magna Nukleus, ker je bilo le v tem okviru možno o načrtovani investiciji javno razpravljati. Ob tem smo v medijskem sporočilu opozorili, da so bile vse ključne odločitve v zvezi s to investicijo sprejete daleč od oči javnosti in drugače kot predvidevajo uveljavljeni postopki v urejanju prostora. Pridružili smo se obsodbi pritiskov in napadov na okoljevarstvene organizacije v postopku Magna Nukleus ter se odzvali na poskuse diskreditacije v postopek vključenih nevladnih organizacij. Več

Vsebina na strani Inventura leta 2017 se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI