Članice Mreže za prostor smo podprle tri projekte naših sočlanic

0
75

V petek, 10. julija
2020, je v Mariboru potekal prvi v seriji Idejnih zajtrkov za članice Mreže za
prostor. Namenjen je bil predstavitvi projektnih predlogov članic na presečnem
polju urejanja prostora in podnebnih sprememb, ki prek malih lokalnih
aktivnosti, rešitev oziroma intervencij v prostoru prikazujejo možnosti za
ukrepe na širši oziroma sistemski ravni. Projektne predloge smo zbirali do 5.
julija, na zajtrku pa smo prisluhnili njihovim predstavitvam, o njih
razpravljali ter na koncu zanje glasovali.

Idejnega zajtrka se je ob organizatorju, IPoP – Inštitutu za politike prostora, udeležilo enajst članic mreže, prisluhnili pa smo šestim projektnim predlogom petih članic. Marko Peterlin, koordinator Mreže za prostor, je uvodoma predstavil Podnebni program Mreže za prostor in predvidene aktivnosti mreže. Sledile so predstavitve projektnih predlogov, vsako pa je spremljala tudi strokovna ocena s strani ocenjevalne komisije in razprava o projektnem predlogu.

Marko Peterlin, IPoP – Inštitut za politike prostora

Maja Pegan iz društva Hiša! iz Maribora je predstavila dva projektna predloga. Prvi se je nanašal na spodbujanje hoje v okviru aktivnosti že dobro vzpostavljenega Festivala sprehodov, ki ga društvo Hiša vsakoletno organizira. V okviru festivala želijo izvesti okrogle mize o pomenu hoje za zdravje in dojemanje mesta ter prek družbenih omrežij spodbuditi javnosti, da z njimi delijo vtise s svojih sprehodov. Drugi projektni predlog se je nanašal na aktivnosti v okviru festivala Živih dvorišč, ki letos praznuje deseto obletnico. V okviru tega projekta želijo sprožiti javni diskurz o uporabi mariborskih dvorišč, tokrat pa želijo še posebej izpostaviti vlogo dvorišč kot zelenih javno dostopnih površin. Aktivnost bi vključevala izvedbo ankete in intervjujev o uporabi dvorišč ter potrebah in željah prebivalcev, ki ta dvorišča uporabljajo. Izvedli bi tudi natečaj za najbolj zeleno in urejeno dvorišče ter okroglo mizo o mariborskih dvoriščih in njihovi uporabi, dobrih praksah in problemih, ki se na dvoriščih pojavljajo. Prav tako se nameravajo posvetiti zbiranju podatkov o lastništvu dvorišč, ki je pogosto izjemno razpršeno.

Maja Pegan iz društva Hiša!

Pri društvu Organizacija za participatorno družbo želijo v Mariboru na degradiranem območju zasaditi prvi slovenski Miyawaki gozd. Matic Primc je razložil, da gre za gozd v velikosti teniškega igrišča, zasajen z avtohtonimi vrstami dreves, ki se po tej metodi sadijo zelo na gosto, kar omogoča hitrejšo rast, večjo biotsko raznovrstnost in večji ponor CO2. V projekt bi poleg strokovnjakov s tega področja vključili samoorganizirane četrtne skupnosti in mlade iz mestne četrti, v kateri bo gozd zasajen. V projektu je pomembno tudi sodelovanje z občino, kot potencialno lastnico zemljišča, na katerem bi vzpostavili Miyawaki gozd.

Matic Primc, društvo Organizacija za participatorno družbo

Anja Lazar z Inštituta za študije stanovanj in prostora je predstavila njihovo projektno idejo, v kateri želijo razviti model, ki bi preko javno-zasebnega partnerstva med stanovanjsko zadrugo in občino oziroma stanovanjskim skladom omogočil trajnostno prenovo stavb v javni lasti. Z modelom bi oblikovali smernice za trajnostno prenovo teh stavb, pri čemer bi sodelovali s strokovnjaki s področja participativne in trajnostne gradnje, in idejni načrt za pilotni projekt, identificiran znotraj projekta.

Anja Lazar, Inštitut za študije stanovanj in prostora

Projektni predlog Kulturnega društva prostoRož se obrača na prebivalce Ljubljane kot poznavalce vročih točk v mestu. Z anketo želijo vzpodbuditi Ljubljančanke in Ljubljančane, da jim posredujejo informacije o tem, katere ulice v mestu so ob vročih dnevih zaradi vročine še posebej nevzdržne. Nastal bi zemljevid zaznanih vročih točk v Ljubljani, prebivalci pa bi lahko glasovali za najbolj vročo ulico v mestu. Zala Velkavrh je pojasnila, da bi za to ulico skupaj s strokovnjaki pripravili nabor t. i. hladnih ukrepov, ki jih bodo nato tudi predstavili občini.

Zala Velkavrh, KD prostoRož

Blaž Habjan iz Zavoda ZORA je predstavil, kako želijo v Novem mestu nasloviti problematične točke, ki ovirajo pešce in kolesarje pri njihovih vsakdanjih poteh. Predstavniki Urbanke, ki jo sestavljajo strokovnjaki na različnih področjih, naj bi te točke popisali, zanje pripravili predloge za izboljšavo ter jih nato naslovili na občino in krajevne skupnosti. To aktivnost želijo uporabiti tudi za odpiranje razprave o trajnostni mobilnosti v mestu in njenem vplivu na kakovost bivanja.

Po vsaki predstavitvi smo nekaj časa namenili tudi razpravi
o samem projektnem predlogu, možnim izboljšavam in razjasnitvi morebitnih
nejasnosti. Temu je sledilo glasovanje za projektne predloge, ki je potekalo
prek glasovnic. Vsaka prisotna članica (razen koordinatorja) je lahko svoje tri
glasove razdelila med projektne predloge. Po končnem štetju so največ glasov
prejeli naslednji predlogi:

  • Zasaditev Miyawaki gozda na degradiranem območju
    v Mariboru (društvo Organizacija za participatorno družbo);
  • Diskurz o uporabi mariborskih dvorišč in njihovi
    potenciali (Hiša! Društvo za ljudi in prostore);
  • Zaznavanje vročih ulic Ljubljane in oblikovanje hladnih
    ukrepov (Kulturno društvo prostoRož).

S predstavniki organizacij, katerih projektni predlogi so bili izglasovani, bodo v kratkem preverili izvedljivost in podpisali pogodbe. S tem se bodo tudi uradno začele projektne aktivnosti, ki bodo trajale najkasneje do konca novembra. Koordinatorji Mreže za prostor bodo projekte spremljali in po potrebi nudili pomoč. Veseli nas, da so smo lahko na Idejnem zajtrku prisluhnili zanimivemu naboru idej in da bomo zdaj lahko spremljali njihovo uresničitev.


Fotogalerija

Avtor fotografij: Gregor Salobir


Podnebni program Mreže za prostor omogoča tudi podporo projektom članic mreže, ki ne izpolnjujejo pogojev za status nevladne organizacije za delovanje v javnem interesu, imajo manjše kapacitete ali delujejo na lokalnem nivoju. Za projekte članic Mreže za prostor je v letu 2020 na voljo 14.850 EUR. Podnebni program Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe.

Vsebina na strani Članice Mreže za prostor smo podprle tri projekte naših sočlanic se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI