Celovito gradbeno dovoljenje in gradbeno dovoljenje v integralnem postopku

0
158
E-seminar

Prispevek obravnava postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku, kot ga določa novi Gradbeni zakon.

Za katere objekte je potrebno gradbeno dovoljenje?

Gradbeni zakon – GZ ureja pogoje za graditev
objektov in postopke dovoljevanja grditve. 
Gradbeno dovoljenje je potrebno za 
novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta. Ni pa potrebno
gradbeno dovoljenje za enostaven objekt, začasen objekt in izvrševanje izrečenega
inšpekcijskega ukrepa. Objekti so razvrščeni v zahtevne, manj zahtevne,
nezahtevne in enostavne objekte, kar podrobneje ureja Uredba o razvrščanju objektov.

Kdo odloča o gradbenem
dovoljenju?

Za izdajo gradbenega
dovoljenja je pristojna upravna enota, na območju katere je objekt, za katerega
je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izdajo gradbenega dovoljenja
za objekte državnega pomena (našteti v 7. členu GZ) in za objekte z vplivi na
okolje (to so objekti, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje) je
pristojno Ministrstvo za okolje in prostor.

Predodločba

V zvezi z gradnjo
zahtevnega ali manj zahtevnega objekta lahko pred vložitvijo vloge za izdajo
gradbenega dovoljenja investitor zaprosi pri pristojnem upravnem organu za
gradbene za izdajo predodločbe (34. člen GZ). V predodločbi upravni organ
odloči glede izpolnjevanja pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja: ali bi bila
gradnja skladna  s prostorskim načrtom, s
predpisi, ki so podlaga za pridobivanje mnenj, da iz dokumentacije izhaja, da
bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba in nameravana gradnja ne bo
škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij. Predodločba ni pogoj
za pridobitev gradbenega dovoljenja, so pa njene odločitve zavezujoče za
gradbeno dovoljenje, če v roku dveh let investitor vloži popolno zahtevo za
izdajo gradbenega dovoljenja.

V okviru postopka
predodločbe se kot reševanje predhodnega vprašanja izvede postopek lokacijske
preveritve, ki pod določenimi pogoji omogoča delno odstopanje od prostorskega
načrta po (127. do 138. člen Zakona o urejanju prostora – ZureP-2), podrobnejše informacije o
postopku pa so tukaj.

Kdo
so mnenjedajalci in njihova mnenja?

Mnenjedajalec je
državni organ, občina ali nosilec javnega pooblastila, ki na področju varstva
okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva voda, prostora,
jedrske in sevalne varnosti, kmetijstva in gozdov, obrambe, carinskega in
mejnega nadzora, varovanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture,
rudarstva in drugih področij, če je to določeno v zakonu, da mnenje k
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja glede sprejemljivosti
nameravane gradnje z vidika njegovih pristojnosti. Z dnem uveljavitve GZ, ne
glede na to, kaj določajo posebni predpisi, dovoljenja ali druge odobritve
nameravane gradnje, izdane za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja,
štejejo za mnenja v postopku gradbenega dovoljenja (112. člen GZ). Tako so za
potrebe postopka gradbenega dovoljenja med drugim postali mnenje
kulturnovarstveno soglasje, naravovarstveno soglasje, vodno soglasje. V zvezi s
tem in zaradi ureditve integralnega postopka je GZ spremenil tudi nekatere
druge predpise (125. člen).

Postopek
izdaje gradbenega dovoljenja

Postopek
izdaje gradbenega dovoljenja za vse objekte, za katere je potrebno gradbeno
dovoljenje (ne pa za objekte državnega pomena in objekte z vplivov na okolje),
odloča pristojna upravna enota po določilih 35. do 49. člena GZ. Mnenje v tem
postopku glede sprejemljivosti posega glede na Zakon o ohranjanju narave,
podaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, presoja sprejemljivosti pa
se opravi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja 4. odstavek 112. člena GZ).

V
tem postopku lahko stransko udeležbo priglasijo (36. člen GZ):

  • lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini,
    ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja;
  • lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana
    gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da
    gradnja nanj ne vpliva;
  • druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva
    med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi
    oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti
    korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za
    zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za
    preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za
    gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti
    stranskega udeleženca, in
  • druge osebe, če tako določa zakon – take so lahko društva s statusom
    delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave po 137. členu Zakona
    o ohranjanju narave.

Upravni
organ osebe, ki so mu znane, sam povabi, te pa morajo v danem roku podati svojo
priglasitev. Investitor tudi objavi vabilo k stranski udeležbi na lahko
dostopnem in vidnem mestu na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo
dovoljenja. Priglasitev mora vsebovati tudi že obrazložitev stališč glede
gradnje. Navedene osebe pridobijo položaj stranskega udeleženca s
priglasitvijo, razen če je v 15 dneh od priglasitve izdan sklep o zavrnitvi
vstopa v postopek. Če oseba v roku ne priglasi udeležbe, se šteje, da se z
gradnjo strinja in se ne more kasneje vključiti.

Upravni
organ lahko razpiše ustno obravnavo, v primeru ko se priglasijo stranski
udeleženci ali v primeru nejasnih neusklajenih mnenj. V postopku preverja
izpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja (43. člen GZ), potem pa
izda odločbo o gradbenem dovoljenju, ki mora vsebovati vsebine, kot jih določa
45. člen GZ. Podrobneje je postopek predstavljen v prikazu postopka Gradbeno
dovoljenje in integralno gradbeno dovoljenje tukaj.

Integralni
postopek gradbenega dovoljenja

V integralnem  postopku izdaje gradbenega dovoljenja Ministrstvo
za okolje in prostor, ki vodi postopek, izda gradbeno dovoljenje za objekte z
vplivi na okolje. To so objekti, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje (presojo določa Zakon o varstvu okolja – ZVO-1). Pred uveljavitvijo GZ je bilo
treba na podlagi izvedene presoje vplivov na okolje predhodno pridobiti
okoljevarstveno soglasje po ZVO-1, po GZ pa se postopek presoje vplivov na
okolje in postopek izdaje gradbenega dovoljenja združita in izvedeta v
integralnem postopku.  V integralnem
postopku ni možna predodločba, niti ni možen skrajšani ugotovitveni postopek
(50. člen GZ).

V tem postopku mnenje
o vplivih na okolje glede emisij v tla, vode, zrak, hrupa, svetlobnega
onesnaževanja ter elektromagnetnega sevanja poda ARSO. Ta tudi še vedno odloča
o tem, ali je presojo vplivov na okolje potrebno izvesti – predhodni postopek
po 51a. in 51b. členu ZVO-1 (107. člen GZ). Upravni organ zagotovi javni
vpogled v dokumentacijo in omogoči dajanje pripomb v roku 30 dni (55. člen GZ).

Stranski udeleženci v
tem postopku so poleg udeležencev, ki 
lahko sodelujejo v »navadnem« postopku (54. člen GZ):

  • lastnik nepremičnine in oseba s stalnim prebivališčem na vplivnem
    območju, prikazanem v poročilu o vplivih na okolje;
  • druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi predvidenih
    obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in
    pravne koristi;
  • nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju
    varstva okolja ali ohranjanja narave, ki ima v skladu s predpisi, ki urejajo
    varstvo okolja ali ohranjanje narave, poseben status in
  • civilna iniciativa, če zbere podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s
    stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na
    območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje. CI imenuje skupnega
    predstavnika, če pa ne se šteje, da je to prvopodpisani.

Za
priglasitev veljajo enaka pravila kot za »navaden« postopek gradbenega dovoljenja.

Kaj je celovito dovoljenje?

Celovito dovoljenje je
institut, ki ga ureja ZUreP-2 in je enoten postopek načrtovanja
objekta državnega pomena in dovolitev gradnje. Poteka po združenem postopku
(93. do 105. člen ZUreP-2), v katerem je potrebno komplementarno upoštevati
tako uredite ZUreP-2 in GZ. Kar se tiče dovoljevanja gradnje združeni postopek
lahko poteka tako za dovoljevanje »navadne« gradnje, kot za dovoljevanje
gradnje z vplivi na okolje – integralni postopek. Podrobno je  združeni postopek za pridobitev celovitega
dovoljenja predstavljen v prikazu postopka Državni prostorski načrt (DPN) in
celovito dovoljenje tukaj.

Pravna sredstva

Zoper
odločbo o gradbenem dovoljenju, o katerem odloča upravna enota (»navadno«
gradbeno dovoljenje in stranski udeleženci po 36. členu GZ, ki so se pravilno
priglasili) je možna pritožba v roku 8 dni od njene vročitve.

Zoper odločbo o gradbenem dovoljenju, ki jo izda Ministrstvo za okolje (gradbeno dovoljenje v integralnem postopku za objekte z vplivov na okolje, celovito dovoljenje v združenem postopku za objekte državnega pomena) in prostor pa je možen upravni spor (tožba v roku 30 dni na Upravno sodišče po Zakonu o upravnem sporu). Tega lahko sprožijo stranki udeleženci iz 36. in 54. člena GZ, če so pravilno priglasili svojo udeležbo v postopku. To pa ne velja za nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave – te lahko vložijo tožbo tudi, če niso prehodno sodelovale v postopku. Tožbo lahko vložijo v roku 30 dni od objave odločbe na spletnih straneh e-uprave (47., 50. in 58. člen GZ).

Pripravil: Aljoša Petek, magister prava

Vsebina na strani Celovito gradbeno dovoljenje in gradbeno dovoljenje v integralnem postopku se avtomatsko generira s spletne strani http://mrezaprostor.si/category/clanki/feed/, z dovoljenjem avtorjev.

DELI