Ali bi lahko okolju prijazna mesta financirali iz zdravstvene blagajne?

0
340

Tako vprašanje je bilo postavljeno v razpravi na temo urbanega kmetijstva in urbanega gozda na mednarodni konferenci »Greening the urban living«, ki je potekala v začetku junija na Pravni fakulteti v Ljubljani. Zelenitev mest ima dokazano pozitivne učinke na kvaliteto življenja prebivalcev, njihovo zdravje in psihofizično regeneracijo. Bolj zeleno mesto nedvomno pripomore k boljšemu zdravju njegovih prebivalcev, zato bi bila upravičena poraba sredstev zdravstvene blagajne za zelenitev mest.

Pomembnost urbanega kmetijstva in urbanega vrtičkarstva je predstavil Aysegul Sirakaja iz Pravne fakultete Univerze Ghent v Belgiji, urbanega gozda pa Andrej Verlič iz Gozdarskega inštituta RS. Oboje ima poleg neposrednega pozitivnega učinka na človeka tudi dobrodejen učinek na ohranjanje biodiverzitete. Zato številni mednarodni dokumenti podpirajo zelenitev mest. Odločitev IX/28 9. konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti je eden prvih dokumentov, ki je prepoznaval pomembno vlogo mest pri ohranjanju biodiverzitete z vzpostavljanjem svojih urbanih ekosistemov. Ti prispevajo k več ciljem trajnostnega razvoja, ki so jih Združeni narodi sprejeli 2015, na osnovi konferenc RIO in RIO+20. Tudi globalna mreža ICLEI (local governments for sustainability), ki združuje okoli 1000 mest in promovira trajnostno, odporno, nizkoogljično in biološko razvnorstna mesta. Leta 2015 so v Seoulu podpisali Deklaracijo o trajnostnih urbanih področjih, pomembna pa so tudi prizadevanja, nastala v okviru Milanskega EXPO 2015 (Milan Urban Food Policy Pact). Glede urbanih gozdov je bila aprila letos prvo srečanje azijsko – pacifiške regije, na katerem je bila sprejeta Zhuhai deklaracija, Ljubljana pa je v začetku junija gostila letni evropski forum o urbanih gozdovih.

Urbano vrtnarjenje in gozdovi pa so v veliki meri odvisni od ohranjanja in širjenja zelenih javnih površin kot skupnega javnega dobra.

Powered by WPeMatico

DELI