10 URBACT akcijskih omrežij, ki jih morate poznati

0
63

Predstavljamo 10 akcijskih omrežij programa URBACT, katerih delo bomo spremljali s posebnim zanimanjem.

Maja je program URBACT kljub izrednim razmeram potrdil nadaljevanje 23 akcijskih omrežij. Omrežja tako vstopajo v osrednji del svoje poti v programu. Potem ko so pol leta posvetila pripravi podrobnega načrta sodelovanja in izdelavi izhodiščnih študij, zdaj začenjajo z dvoletnim programom sodelovanja, izmenjave dobrih praks in priprave lokalnih akcijskih načrtov.

Sodelovanje med mesti je sicer v razmerah, ki onemogočajo ali omejujejo srečevanje v živo, okrnjeno, a nič manj živahno, saj so motivirani partnerji večino aktivnosti preselili na splet.

V petih omrežjih sodelujejo tudi slovenski partnerji, zato bomo njihovo delo spremljali z velikim zanimanjem. Poleg teh pa izpostavljamo še pet omrežij, katerih teme se nam zdijo še posebej zanimive za slovenska mesta in občine.

 

1. GenderedLandscape (Vodilni partner: Umea, Švedska)

Vprašanje enakosti spolov je še vedno preredko vključeno v razmisleke pri načrtovanju prostora, razvoju politik in javnih storitev. Mesta in občine igrajo izjemno pomembno vlogo pri ustvarjanju pogojev za enakost spolov. Za to je potrebno razviti razumevanje, kako na neenakosti med spoloma vplivajo lokalne specifike, kot so družbene norme, politične in administrativne strukture in grajeni prostor. V programu URBACT je enakost spolov že uveljavljena tema, med drugim lahko o tem preberete v poročilu Gender Equal Cities.

Na tej bogati zbirki znanja, izkušenj in priporočil bo gradilo omrežje GenderedLandscape, v katerem sodeluje tudi Celje.

Gender Equal Cities na Festivalu mest v Lizboni

2. iPlace (Vodilni partner: Amarante, Portugalska)     

V boju za talente in velike vlagatelje mala mesta stežka tekmujejo z velemesti. Avtomatizacija proizvodnih procesov in digitalizacija dela pa tudi prehod od fosilnih goriv k nizkoogljičnemu gospodarstvu predstavljajo za mala mesta velik izziv, pri reševanju katerega morajo ponovno določiti svojo gospodarsko identiteto. Kakšno lokalno ekonomijo razvijati, da bo trajnostna, odporna na globalne pretrese in skladna z lokalnim znanjem in zmožnostmi?

Omrežje iPlace, v katerem sodeluje tudi Kočevje, se bo ukvarjalo z iskanjem lokalnih gospodarskih niš za mala mesta.

Zagonski sestanek omrežja iPlace

 

3. FOOD CORRIDORS (Vodilni partner: Coimbra, Portugalska)    

Od začetka civilizacije so mesta tesno povezana s pridelavo hrane, eno ne more obstajati brez drugega, pove Carolyn Steel v govoru o Sitopii. Gre za koncept, skozi katerega skuša pojasniti, kako močno je hrana povezana s tem, kje in kako živimo, kakšna so naša naselja, in kakšno je naše družabno življenje. Z industrializacijo hrane se je odgovornost za prehranjenost prebivalstva z vladarjev in vlad prenesla na gospodarstvo, kar je slabo vplivalo tako na prostorski razvoj (monokulturna območja, sekanje pragozdov, …) kot na naš odnos do hrane.

Partnerji omrežja FOOD CORRIDORS, v katerem sodeluje tudi BSC Kranj, bodo poskušali storiti korak k ponovni razpršitvi prehrambnih sistemov s krepitvijo prehrambnih koridorjev in povezovanjem urbanih in ruralnih območij.

 

4. Thriving Streets (Vodilni partner: Parma, Italija)     

Pešačenje in kolesarjenje oživlja ulice, soseske in mesta. Sprememba prometnega režima in potovalnih navad lahko pomaga pri reševanju številnih težav, s katerimi se soočajo mesta. Obudi lahko lokalno gospodarstvo na območju, kjer so lokali zaprti in opuščeni in pripomore h krepitvi lokalne skupnosti, saj se ljudje več srečujejo na ulici, se spoznavajo ter si bolj zaupajo. Takšni prostori postanejo varnejši in prijaznejši za vse uporabnike.

Orodje aktivne mobilnosti bodo za reševanje različnih težav poskušala uporabiti partnerska mesta v omrežju Thriving Streets, med njimi tudi Nova Gorica.

Sosedska večerja na ulici Via della Salute, Parma, Italija. Fotografija: Annarita Melegari

 

5. URGE (Vodilni partner: Utrecht, Nizozemska)  

Gradbeni sektor spada med največje porabnike surovega materiala in proizvajalce odpada. Po napovedih naj bi v naslednjih 30 letih zgradili toliko, kot je trenutno zgrajenega, zato je nujno razmišljati o vpeljavi principov krožnega gospodarstva tudi v gradbeni sektor. V prvi vrsti je pomembno vzdrževati in ohranjati, kar je že zgrajenega, kadar je prenova ali rušenje potrebno, pa je treba stremeti k uporabi krožnih procesov, s katerimi je mogoče materiale ponovno uporabiti.

Občine in mesta imajo na tem področju velik vpliv, zato bodo partnerji omrežja URGE, med katerimi je tudi javno podjetje Nigrad d. d. iz Maribora, pripravili metodologijo za zapiranje snovnih tokov na večjih gradbiščih.


6. Health&Greenspace (Vodilni partner: 12. okrožje Budimpešte, Hegyvidék, Madžarska)

Vse več empiričnih podatkov kaže, da uporaba zelenih urbanih površin dobro vpliva tako na telesno kot duševno zdravje. Dobro načrtovane zelene površine z ustreznim upravljanjem lahko prispevajo k zdravemu življenjskemu stilu, prilagajanju na podnebne spremembe, k boljši kakovosti zraka in manjši obremenjenosti s hrupom. Kljub njihovim zmožnostim ostajajo zelene površine v mnogih mestih obrobne, razdrobljene in neenakomerno razporejene znotraj mest.

Lokalne skupnosti lahko močno vplivajo na potencial zelenih površin za zdravje, zato bodo partnerji omrežja Health&Greenspace poskušali s povezovanjem politik na teh dveh področjih izboljšati uspešnost prizadevanj obeh sektorjev.

 

7. Space4People (Vodilni partner: Bielefeld, Nemčija)

Z rastjo mest in prometa se je povečala tudi uporaba avtomobila za vsakdanje opravke, in posledično je tudi vse več prostora v mestih namenjenega bodisi premikajočim se bodisi parkiranim avtomobilom. Druge rabe javnega prostora, kot so območja za srečevanje in zadrževanje, hojo in kolesarjenje, so glede na splošno rabo javnega prostora izjema. Na srečo obstaja nekaj dobrih primerov, kjer lahko vidimo, kako je videti drugačna raba javnega prostora, kot so Kopenhagen, špansko mesto Vitoria-Gasteiz in italijanski Bolzano. Takšni primeri nas spodbujajo k prerazporeditvi rab in preoblikovanju javnega prostora v naših mestih.

Omrežje Space4People si bo prizadevalo za bolj pravično in koristno rabo javnega prostora. S tem želijo prispevati k mestom, v katerih je prijetno živeti in ki se osredotočajo na potrebe ljudi.

 

Primer ureditve ulice v mestu Serres, Grčija

 

8. ActiveCitizens (Vodilni partner: Agen, Francija)

Demokracije po vsem svetu so v luči številnih izzivov, s katerimi se soočajo in na katere so se dolžne odzivati, ogrožene. Poleg tega se vedno več ljudi počuti spregledane in preslišane s strani odločevalcev. Nič drugače ni na ravni lokalnih uprav, mest in občin, ki se pogosto počutijo neustrezno opremljene za odzive na zahteve prebivalcev. Vse bolj pa se zavedajo, da so primorani bolje sodelovati s prebivalci in jih vključevati v procese odločanja. Toda, zakaj sploh participativna demokracija, ko pa imamo predstavniško demokracijo?

Partnerji omrežja ActiveCitizens poskušajo odgovoriti na vprašanje, zakaj je vključevanje prebivalcev v procese odločanja ne samo koristno, ampak tudi nujno, in kako to početi učinkovito.

 

9. Healthy Cities (Vodilni partner: Vic, Španija)

Raziskave kažejo, da je okoli 75 % zdravja odvisnega od okolja, v katerem živimo, gre torej za kombinacijo življenjskega stila, grajenega okolja, naravnega okolja in družbenih vezi. Grajeno okolje lahko spodbuja ali zavira aktivni življenjski stil, odvisnost od avtomobila, družbeno kohezijo in vpliva na mnogo drugih dejavnikov, ki so povezani z zdravjem. Zdravo mesto je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije tisto, ki se zaveda pomena zdravja in si ga prizadeva izboljšati z izboljševanjem fizičnega in družbenega okolja ter krepitvijo skupnosti.

Omrežje Healthy Cities se bo osredotočalo na vključevanje zdravja v tiste politike, ki tradicionalno niso povezane z zdravstvom in zdravstveno oskrbo, kot so raba prostora, prostorsko in urbanistično načrtovanje, mobilnost ter promet. Več o omrežju v tem članku: ZDRAVA MESTA za vključevanje zdravja v politike urbanističnega načrtovanja.

 

Zagonski sestanek omrežja Healthy Cities

 

10. KAIRÓS (Vodilni partner: Mula, Španija)

Za sodobno upravljanje dediščine je tako kot ohranjanje pomembna tudi njena prilagoditev za vsakdanje potrebe prebivalcev. Za dediščino so izjemnega pomena močne skupnosti. Kadar je v stiski lokalno prebivalstvo, se slabo piše tudi dediščini. V primeru materialne dediščine gre na primer za naselja in soseske, ki se praznijo, ali za prenatrpane turistične kraje, ki so sicer obljudeni, nimajo pa stalnih prebivalcev, ki bi dediščino dejansko držali pri življenju.

Partnerji omrežja KAIRÓS so prepričani, da je dediščina lahko gonilo urbanega razvoja, pri svojem delu pa se bodo osredotočili na upravljanje, vrednotenje in prilagoditev prostorov, gospodarstvo v povezavi z dediščino, znamčenje in družbeno kohezijo.

Grad Tevtonskega viteškega reda, Malbork, Poljska

Članek je za spletno stran URBACT Slovenija pripravila Petra Očkerl: https://urbact.eu/10-akcijskih-omre%C5%BEij-ki-jih-morate-poznati

Naslovna fotografija: Thriving Streets, kolesarski tečaji v mestu Santo Tirso, Portugalska. Fotografija: Občina Santo Tirso

The post 10 URBACT akcijskih omrežij, ki jih morate poznati appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.

Vsebina na strani 10 URBACT akcijskih omrežij, ki jih morate poznati se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev.

DELI